sobota, 25. april 2009

Pomlaaaaaaad :)


Prebujanje mene in narave iz zimskega spanja. Spet je posijal sonček, drevesa so se odela v zeleno barvo in s cvetočimi vejami, trava vztrajno raste (in jo moj priden bratec kosi), prejšnji vikend smo postavili teraso in se že veselo martinčkamo na dopoldanskem sončku, o tem, kje bomo jedli kosilo, pa sploh ni več vprašanja ...
Pravijo, da ko opaziš sršena, ne bo več zime oz pozebe ... in ja, sršeni že veselo letajo naokoli, js se jih pa veselo bojim in naredim paniko, ko se kaj približno podobnega osi začne približevati mojemu krogu gibanja na 3m.
Sonček, izleti, gibanje, zelena narava, kavica na sončku (brez sončnih očal), nič več težkih bund in plaščev, nove kolekcije v trgovinah, razigrana razpoloženja ljudi, vonj po pokošeni travi ... uf i missed that feeling soooo much!!
Pa čeprav sem bolj kot ne za knjigo večino teh lepih dni, mi je vseeno lepo in me spravlja v dobro voljo, da lahko pogledam na zelene gozdove in cvetoče travnike okoli mene. Nothing can get me in the bad mood :)!

Carme diem!

sobota, 11. april 2009

6


MESECEV:
... tvoje topline
... tvojih božanskih poljubov
... tvojega neverjetnega razumevanja
... tvojih poljubčkov, ki me pokrijejo za lahko noč
... tvojega razvajanja, ko zjutraj odprem oči
... tvojih iskric v očeh, ko me zagledajo sredi množice
... tvojih nežnih objemov
... tvojih klicev, da mi poveš da me imaš rad
... tvojega iskrenega nasmeha
... tvojih mislih, posvečenih meni
... tvoje toplote, ki me vedno zagreje, ko me trese mraz
... tvoje roke, ki mi obriše solze in odžene strah
... tvoje LJUBEZNI

... najinega sanjanja o skupni prihodnosti
... najinih večerov, polnih pogovorov, ki so naju zbližali
... najinih večerij, ki so nadomestile zamujeno kosilo
... najinih izletov, iz katerih se vedno kaj naučim
... najinega svetovnega razumevanja eden drugega
... najinega lenobnega srkanja šampanjca
... najinega odnosa, ko ne marava kreganja
... najinih podobnosti
... najinega čisto istega okusa
... najinega miru, ki ga najdeva le drug ob drugem
... najinih SANJ

LJUBIM TE!!

sreda, 8. april 2009

Okradena


Ja v pravem pomenu te besede ... to make a long story short ...
Danes nekje od 5h naprej sedim z mojima prijateljicama na kavi in ker se že dolgo nismo vidle, čvekamo na veliko ...
In po nekaj časa takega luštnega klepeta pride mimo baje prizadet tip in MENI ukrade sončna očala Z GLAVE pri tem pa izjavi: sončna očala za zorana jankoviča ... whatever ... js sedim ko da bi me kdo z lopato po glavi urezal in od šoka ne morem izjavit ničesar, ostali okoli šokirani vsi v smehu... vsi smo namreč mislili, da bo tip očala dejansko vrnil ... dreka ... gre naprej in potem se js odločim it za njim... seveda njega nikjer ...
Čez nekaj časa pa pride mimo en gospod in vpraša, če sem js tista, ki ji je ukradu očala ... rečem ja, še kr cela v šoku, on pa mi obrazloži, da je ta tip zbežal iz Polja in da ga je on sicer ulovil, ampak jih je ta prizadeti že uspel zdrobit ... zdrobit!?!?! ... js sm se zadnjič vsedla na njih pa so ostale cele, kak jih je lahk on zdrobil like v 5 sekundah ...
Seveda sem na koncu pomislila na vsa sredstva, kaj nardit ... ampak na koncu sem ugotovila, da se policija nebi obremenjevala s takim "manjšim prekrškom", ostali pa za take stvari itak niso pristojni ... okei ... komu se lahk pritožim? božji upravi najbrž :( ....

Prepotovala celo Evropo, severno Afriko in seveda del Amerike, ampak še nikjer mi niso nič ukradli, kaj šele sredi belega dne in DIREKT Z GLAVE !!!!

četrtek, 2. april 2009

Dež

Po eni strani ga obožujem... obožujem zvok kapljic ko padajo na streho in sem stisnjena k mojmu srčku pod odejo; obožujem temna jutra, ko je še večji užitek poležavat v toplji postlji,
ampak kar je preveč je preveč :) ... zdej je pa že cel teden tako žluntavo in ko grem ven, mi ne rata da nebi bla mokra skoraj do riti ... pa res bi rada že mal sončka vidla no...
Dobro, dež me vsaj ne mami ven, lahko v miru sedim za knjigo... če mi uspeva :) ... včeraj sem pogruntala, da ma moj telefon sposobnost glasovnega sporočila ... in ga normalno! sprobala :). In tako sem začela pošiljat moje monologe okoli. Najprej ga dobi moj moj in se nasmeje, kar je bil moj namen :), potem mi moja ljuba sestrična pošlje nazaj komentar "da sem prizadeta" hehe, eni sošolki sm uspela polepšat včerajšnji dan, drugi današnje jutro :) ... hja kaj sem govorila... niiiiiič pametnega, mal sm pametovala. Se vidi, da mam čist preveč časa, ko je treba vzet knjigo v roke :).

Torej, dogaja se nič pametnega, same traparije mi hodijo po glavi :)...

Upam, da mate vi bolj produktivne deževne dni. :)