ponedeljek, 29. september 2008

Sam še enkrat grem spat ...

... pa pride moj moj domooooooov!!!

KONČNO! :D
Jutri mu šibam naproti v Koper in potem se boma skupaj peljala do LJ na vlaku in si vse povedala :)! Komaaaaaj čakam, sam upam, da bo jutrišnji dan minil čiiiiimprej, da ga končno vidim in polupčkam!!!


sobota, 27. september 2008

Delovne brigade


...ali iztrebimo vse "nebodigatreba" v naši hiši in njeni okolici :), se pravi, danes je do kosila pr nas bilo delovno. Jesensko čiščenje, pospravljanje in pometanje so bla prav prijetna opravila v takem turobnem vremenu in priznam, da je blo meni do tega vsako leto ravno toliko kot do lanskega snega, ampak letos sm bla najbolj zagreta, skos sm se neki smejala in zganjala bedarije, še na smreke sm se spravlala, ko jih je bršljan napadal (in sem jih js rešla:P), na koncu pa še največ naredla (poleg dveh moških, ki sta se skos hvalila neki, da delata "težavna" dela). In moram še omenit, da sem včeraj delala v službi 12 ur s pol ure pavze za kosilo, danes pa bla prav spočita. Seveda me je zmanjkalo po kosilu, ko sm se spravla gledat risanko Meet the Robinsons.

Na koncu ko pogledaš, kaj vse si naredil, se človeku prav nasmeje, ko je vse tak lepo zrihtano in zlikano v okolici. Ne vem zakaj, ampak meni čista in urejena okolica, sploh okoli mojega bivališča pomeni eno zadovoljstvo več, mogoče sem bla tudi zato takega razpoloženja pri današnjih brigadah... ali pa le želim, da ti dnevi do torka čimhitreje minejo ;)!!

ponedeljek, 22. september 2008

Ko nekoga pogrešaš ...

Že lep čas se mi ni zgodilo kaj takega oz. me ni tako prevzela kaka oseba, da bi jo pogrešala na tak način kot pogrešam zdaj eno prav posebno osebico. Pobegnila mi je namreč na potepanje po Grčiji, in sicer za "bogsigavedi kolko" časa (baje za 14 dni!). Danes je minil komaj dan št.3, js pa sem že začela odštevat prav ure do njegovega prihoda.
In ne, ni to znak obupanosti, niti ne tega, da je on edina oseba v mojem življenju, da sem slučajno brez prijateljev, ampak je pa edini, ki mi je srček ogrel do stopinj, ko se je le-ta začel talit :). Ko pogrešam vsako minuto, da svojega časa ne preživim z njim, ko vem, da karkoli še tako neumnega se mi naredi, komaj čakam, da to delim z njim in se skupaj nasmejiva, prekritizirava ali zgolj komentirava. Vsak dan sem željna njegovega poročanja s potovanja, poslušanja njegovega glasu po telefonu in tistega njegovega seksi izrekanja besede "lupčka"!
Že zdaj si ne morem zamislit, kako bo, ko ga bom zagledala, ker si ga tolko želim videt že ZDAJ!

Objektivno gledano očitno vse tole pogrešanje na mene vpliva pozitivno, ker sem celo za spremembo doma in kar je še manj verjetno, doma celo kaj naredim, pospravim, se družim z našimi in delam nadure v službi :)! In še celo prvi dan grem pogledat na faks, kar prvotno ni bilo v planu. Pa še post sm uspela spisat. Neverjetno :P! Ane?

četrtek, 11. september 2008

3. letnik!


Naredla sem še zadnji izpit uspešno, to sta bla dejansko dva izpita, ki se pišeta na en dan (dvojček) ... dobila sm presenetljivo zanimive ocene: 6 in 8 pa še profesor me je pohvalu in me vprašu, če razmišlam o karieri na faksu (ja seveda, čist sm zagreta ... NOT :D).
To pa pomeni, da sm tretji letnik (ŽE!?) in da mam do nadaljnega počitniceeee :D!

In ja, že uživam na polno!

nedelja, 07. september 2008

Potepanje

Izpit se je odpisal (še sploh nevem s kakim rezultatom) in js sm uradno postala en velik potepuh, nič me ni doma, mojim doma pa to, da si zmislim 2h prej preden grem, ni sploh nič več čudnega.
Po izpitu sm v pondelek šibala domov, pobrala par stvari in že letela na vlak za Koper via Portorož k Petru. Nastanila sva se v avtokampu Lucija s šotorčkom (postavlala sma ga kr dve ure, ker sma talenta :P) in tam preživela 3 take kjutiš dneve, da se mi reeees lušta it nazaj. Čez dan sva se kopala, sončla, čvekala, zvečer pa sma se spravla na sprehod, feštat in na tako lepo točko gledat najboljši razgled. Res je blo lušno lušno!
V sredo nekje okol 10h zvečer mi je uspel pridet domov, a že v petek zjutraj sma se že peljala proti Tolminu na rafting. Peter je bil vabljen gor že eno leto, njegova bivša sošolka Špela je gor doma, ampak njej še ni uspelo sprobat raftanja, tak da smo bli vsi prvič na Soči. Blo je super, več od pričakovanj, čeprav naj bi bil raft ob takih razmerah (voda je bla višja) bolj dolgočasne sorte, ker je večina skal (se pravi ovir) pod vodo. Zato je na koncu padel sklep, da je to treba ponovit na bolj vroč dan, da se gremo še mal adrenalina, ko nas bo zmetalo v vodo. Sej nas je Nejc, dečko, ki nas je vodil na raftu (plus usmerjal in seveda komandiral:P!), hotu z eno foro vse zmetat v vodo, sam mu ni ratalo, ker smo mi preveč prebrisani (in preveč lahki po resnici povedano, ker smo bli na čolnu za 8 samo 4je), da bi se čoln obrnu :)! Zvečer pa smo si postregli še s prav lušno feštico, ki se je zavlekla kr daleč v noč, zato smo uspeli zlesti iz šotorov glih za kosilo. Midva sma potem nadaljevala pot na Bohinj (ne bom omenjala kake rovte so od Idrije do Bohinjske Bistrice!) in proti Bledu. Malo sma se še namočla v Blejskem jezeru (super osvežitev) in si pogledala še Blejski grad, ki je ponoči še lepši in razgled je fantastičen.
Potem pa sma se domov peljala pod Šentviškim predorom in na srečo sma preživela :D!

Super je blo, vse to pa sploh ne bi blo to, kar je blo, če ne bi bla družba taprava in točno taka kot je bla!