petek, 22. avgust 2008

Me being more optimistic!

Baje morm postat večji optimst! Pa poglejmo kok mi bo ratu moj prvi post brez pesimizma.
In tak sm začela razmišlat, da bom napisala post, v katerem ne bom nč jamrala, ampak bom usmerila moje misli PO NARJENEM izpitu :D...
Okej, takoj po izpitu (odpisanem) se bomo spravl s sotrpini na kavico in se tolažli (že plavam proti pesimizmu!)... potem potem potem ... bo sledil shopping time (al pa tut mogoče ne, ker mam neko vraževerje, da ne smem takoj po izpitu v trgovine (še za jest si redko prvoščim, ja sej vem stupid me!)... najbrž se bom prej naspala in potem bo pa že to vraževerje definitivno mimo!

Mam pa neko veselje, da grem delat (stupid me no.2) ... nism že 2 leti in zato, se bom spravla delat ne glede na rezultate izpita ... in služit svoje dinarčke, da potem se odpravimo kam na lepše, na morjeeeee in feštam naproti!

Jutri mi bo celo uspelo it med ljudi ... wau v trgovino bom uspela pridet, da si zalogo kave in banan naredim (za bananin šejk!).
V glavnem to mučenje bo trajal še en teden, potem pa The old Katja will be here... so get ready!

Tak da uresničimo obljublen sladoled in seveda kavice in vse mitinge, ki so domenjeni!

P.S. Was that an positive post or what :P!? (kej več v teh dneh nism mogla spravit iz sebe :smajlikiseopravičuje:)

sobota, 16. avgust 2008

Sodni dan

Včeraj se je kr od nekod vzelo tako neurje, kaj neurje, tak vihar s točo, da je blo prav grozno pri nas! Ruvalo je drevesa, iz terase nam je zmetalo stole in mizo kot da so en navaden list, odkirvalo strehe...
Pri nas doma je bla stvar sledeča: okna so bila zaprta do konca, a je vseeno vodo noter suvalo, malo je manjkalo, da bi popustilo vse in bi voda kr vdirala, bratu v sobi je iz strešnih oken začelo vlivati v sobo, da smo podstavlali korita, da mu ni poplavlo cele sobe, v dnevni in v jedilnici smo meli vse mokro po tleh. V atijevi delavnici je zalilo stroje in samo upamo, da ne bo kaj narobe (naj omenim, da je streha na delavnici stara kako leto pa še malo!). Ampak na srečo pri nas ni bilo tako hudo, kot drugje kake 100m od nas v hrib in na takih točkah, kjer se je veter lahk brez težav uprl v poslopja, strehe, drevesa...
Naši sovaščani na vrhu hriba nimajo streh, prekrivajo že cel dan s folijami svoje hiše, nalagajo odpadlo grozdje in ostale sadeže na prikolice in vozijo na odpad. Nekateri celo živijo od svojega pridelka in od njega ni ostalo nič... bokve kaj bo z njimi.
Toča je bila malo manjša od enega konkretnega jajca in samo srečo smo meli mi, da mamo vsaj tako lego, da veter ni mogel do živega, ni dobil hitrosti, ker smo v dolini in v skupini hiš.

Samo upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo, ker je grozljivo. Sama misel na to, da nam kaj naredi s streho, me prav straši. Sploh pa se mi postavla vprašanje, kaj bi bilo, če nas recimo nebi blo doma... verjetno bi nam ves parket dvignilo že naslednjo uro!

Upam, da ste ostali manj prestrašeno preživeli včerajšnje poslabšanje vremena.

ponedeljek, 11. avgust 2008

Let's see...


...kaj počnemo te dni (če si na hitrco prebereš naslov in prejšnjo vrstico, se lepo rima a :P):

- gledamo OI v Pekingu in nestrpno čakamo, da bojo naši v finalu, da bomo navijal za njih (Petkovšek, Isakovičeva, Mankoč, Čop-Špik, Žolnirjeva, Šestakova, Kozmus.... uf tolk medalj?!)
- se učimo oz bom raj napisala, da se učim, ker se ostali pri meni doma sploh ne učijo (le zakaj bi se, če se jim ni treba :D!) in iz principa nism hotla napisat to na prvo mesto :D
- hodim okoli po piknikih, če mi rata splanirat učenje...
- zvečer obvezno pogledam kak movie, ki se je čez dan potegnu dol
- čvekam po msnju in čekiram babji forum
- grem proti večeru skoraj vsak dan malo okol na sprehod ali pa mi uspe it kaj na basket na igrišče sam to je bolj poredko
- in mislim na lepše čase, čase po izpitu, ko bo izpit (upam!) narjen in bom razmišlala sam, kera last minute ponudba je bolj ugodna ...

Hja, po pregledu mojih dejavnosti gledam na preživljanje mojih dni, kot da so čist mimo, da ne delam nič uporabnega... praktično res ne delam nič uporabnega, sploh če na koncu izpit ne bo ratal! Be optimistic, še je neki časa da se še kej naučimo!

Evo to je blo kratko javlanje, brez navdiha, brez zanimivih prigod in praktično dougočasno branje, razen če se komu sviđa moje jamranje, sam kaj ko je pa čista resnica :)!

torek, 05. avgust 2008

Back home, back to reality!

Pa sem doma...že?! Neeee, js bi še bla na morčijuuuu!
Kak hitro minejo trenutki, ko se maš fain, vidiš po tem, ko se končajo in jih ni več, pri meni pa še tolk hujše, ker sm spet doma, ker se morm spet začet učit ... bljak! In zdej sm vržena v morje krute usode, ki mi je naplavilo novo zalogo "alg" (beri: učenja), da jih bom lahk kidala (beri: delala na pouno once again). Sam upam le, da ko bom končala, da jih ne bo na novo nanoslo (izpit(a) prosim naredi se!).

Na morju sm bla na Malem Lošinju... where else hehe! Bli smo enih 10 dni in blo je ZAKON, sej kak je možno sploh da na morju ni zakon... sam d sm js mela moj sonček, vodo slano, vodo sladko, par rumenih revij, križank in sudokujev in zvečer feštice z mojimi prjatlčki. Če me pa še čez dan pustijo spat in lenarit in delat nič, sm pa sploh najbolj srečno bitje na svetu :)! Ok zdej si spet sam lušte delam, vglavnem zdej sm nazaj in bo moj blogec mal bolj živ (hope so!).



My beautiful seaside Mali Lošinj beach!