Včeraj se je kr od nekod vzelo tako neurje, kaj neurje, tak vihar s točo, da je blo prav grozno pri nas! Ruvalo je drevesa, iz terase nam je zmetalo stole in mizo kot da so en navaden list, odkirvalo strehe...
Pri nas doma je bla stvar sledeča: okna so bila zaprta do konca, a je vseeno vodo noter suvalo, malo je manjkalo, da bi popustilo vse in bi voda kr vdirala, bratu v sobi je iz strešnih oken začelo vlivati v sobo, da smo podstavlali korita, da mu ni poplavlo cele sobe, v dnevni in v jedilnici smo meli vse mokro po tleh. V atijevi delavnici je zalilo stroje in samo upamo, da ne bo kaj narobe (naj omenim, da je streha na delavnici stara kako leto pa še malo!). Ampak na srečo pri nas ni bilo tako hudo, kot drugje kake 100m od nas v hrib in na takih točkah, kjer se je veter lahk brez težav uprl v poslopja, strehe, drevesa...
Naši sovaščani na vrhu hriba nimajo streh, prekrivajo že cel dan s folijami svoje hiše, nalagajo odpadlo grozdje in ostale sadeže na prikolice in vozijo na odpad. Nekateri celo živijo od svojega pridelka in od njega ni ostalo nič... bokve kaj bo z njimi.
Toča je bila malo manjša od enega konkretnega jajca in samo srečo smo meli mi, da mamo vsaj tako lego, da veter ni mogel do živega, ni dobil hitrosti, ker smo v dolini in v skupini hiš.
Samo upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo, ker je grozljivo. Sama misel na to, da nam kaj naredi s streho, me prav straši. Sploh pa se mi postavla vprašanje, kaj bi bilo, če nas recimo nebi blo doma... verjetno bi nam ves parket dvignilo že naslednjo uro!
Upam, da ste ostali manj prestrašeno preživeli včerajšnje poslabšanje vremena.
Pri nas doma je bla stvar sledeča: okna so bila zaprta do konca, a je vseeno vodo noter suvalo, malo je manjkalo, da bi popustilo vse in bi voda kr vdirala, bratu v sobi je iz strešnih oken začelo vlivati v sobo, da smo podstavlali korita, da mu ni poplavlo cele sobe, v dnevni in v jedilnici smo meli vse mokro po tleh. V atijevi delavnici je zalilo stroje in samo upamo, da ne bo kaj narobe (naj omenim, da je streha na delavnici stara kako leto pa še malo!). Ampak na srečo pri nas ni bilo tako hudo, kot drugje kake 100m od nas v hrib in na takih točkah, kjer se je veter lahk brez težav uprl v poslopja, strehe, drevesa...
Naši sovaščani na vrhu hriba nimajo streh, prekrivajo že cel dan s folijami svoje hiše, nalagajo odpadlo grozdje in ostale sadeže na prikolice in vozijo na odpad. Nekateri celo živijo od svojega pridelka in od njega ni ostalo nič... bokve kaj bo z njimi.
Toča je bila malo manjša od enega konkretnega jajca in samo srečo smo meli mi, da mamo vsaj tako lego, da veter ni mogel do živega, ni dobil hitrosti, ker smo v dolini in v skupini hiš.
Samo upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo, ker je grozljivo. Sama misel na to, da nam kaj naredi s streho, me prav straši. Sploh pa se mi postavla vprašanje, kaj bi bilo, če nas recimo nebi blo doma... verjetno bi nam ves parket dvignilo že naslednjo uro!
Upam, da ste ostali manj prestrašeno preživeli včerajšnje poslabšanje vremena.
6 komentarjev:
Draga. Včeraj sem se potikala po vaših koncih in videla res grozljive prizore, sploh tam okoli Virštanja... :o( Česa takšnega, si pomoje nihče niti ne predstavlja, dokler ne doživi. Streh hiš ponekod sploh NI, da o razbitih oknih ne govorim...
Upam, da ste vsi celi in da boste tole škodo čimprej popravili ter zaživeli spet normalno!
Veš, če pa karkoli rabiš, povej! Sem le en špukec od tebe doma! **
@anja hvala ti! kar se tiče nas, je škoda glede na ostalo še minimalna in je danes že vse okei, nam je streha ostala cela, le okna bomo zamenjali.
Hujš mi je za ostale, ki jim je uničlo cel pridelek od katerega živijo in za tiste, ki jim je uničilo streho nad glavo.
Res hvala za pomoč ;)!***
Jaz sem te hude minute preživela v avtu, pod drevesom, kjer sem upala, da mine ... Na srečo ni bilo katastrofe, ko pa sem gledala posnetke od drugod, pa ... groza! Najhuje pri teh vremenskih pojavih pa je, da človek postane nemočen. Lahko samo gledaš, kako gre vse v nič :/
Sem slišala nekaj (sem za vikend izginila iz civilizacije), ampak da je bilo pa tako hudo sem pa šele pri tebi prebrala... :/
Klljub temu, da se tele katastrofe vse bolj pogosteje dogajajo, bi se že morali navaditi... Pa se ne. Sem še vedno zgrožena. Na srečo (in očitno) pa živim v takem koncu, da nam vremenski napadi sploh še niso prišli do živega. Močno trkam na les.
ja to sm tut js misla, da živimo na takem koncu, da nam hvalabogu nič ne more do živega, ampak očitno se je vse obrnal in odplaval na naše konce...
takrat smo meli srečo, ko je šou tornado čez slovenijo, da se celjskega konca ni dotaknu, tokrat pa je ravno naš konec fasal...
kaj čemo, očitno bo treba neki naredit... sam kako delamo z naravo, to sploh ni več čudno in se nimamo za kej jezit!!!
sam upam, da bo takih neurij čim manj ...
In js sm samo debelo gledala, ko me je mami spraševala kako sm preživela neurje ... V Ljubljani je samo na polno lilo, v Šentjurju pa smo baje imeli nekaj toče. Ampak niti omembe vredno proti temu, kar je bilo pri vas :S
Upam, da čim prej porihtate*
Objavite komentar