Pobeg...

Moj dragi, morje, midva skupaj na sončku, s sladoledom v roki ob opazovanju sončnega zahoda, skupno prebujanje in kavica s pogledom na morje s okusom po njegovih lubčkih, dolgi sprehodi in jagode s pogledom na soline, božansko cartanje pod njegovo toplo ramo in njegove sladke ustnice na mojih ... ah a moram še kaj dodat? ...

Back on track

Po prestani angini bi bil že skrajni čas, da spokam svojo rit na trde stole na faksu in začnem hodit končno na predavanja ... in to sem prejšnji teden tudi uresničila. Predavanja so na prvo srečanje nekak manj zanimiva kot lani, ampak upam, da je to sam tisto začetno vzdušje, ko je treba naredit nek uvod in da bo kasnej vse skupi boljše :). Zaenkrat sem z urnikom kar zadovoljna, ker mam petek free, kar pomeni, da pičim domov že v četrtek v objem k mojmu!
Drugače pa uživam na polno, z dragim se potepava po celi Sloveniji in se mava kar se da lepoooo <3. Vsak dan znova me preseneti, ker se tak trudi, da mi ugodi in da sem ob njem srečna, kar pa je ob takem srčku samoumevno! Najinim doma je vse že jasno tako, da zadnje dni poslušava dosti heca na najin račun, ampak to je tisto prijetno hecanje z odtenkom odobravanja. Glede tega, da naju ni pa nič doma, so se pa že vsi lepo navadili tako da lahko brezskrbno uživama popoldneve skupaj! V decembru načrtujeva pobeg na Dunaj (božičkoooov sejem) v lastni režiji, še prej pa upam, da nama uspe odpravit proti morju. V torek naju čaka skupni žur, v sredo zjutraj pa celo dopoldne cartanja <3!

Toliko o tem, zakaj moj blog zadnje čase spančka ... in najbrž bo zdej bolj lene sorte, ker moj urnik ne dopušča več ždenja pred računalnikom, vsekakor pa se javim spet s kakega potepanja!

Prisilni počitek

Končno sem dočakala dan, ko se je moj dragi vrnil domov in že me je po nekajdnevni uživanciji z njim na prisilni počitek poslala gospodična Angina. Nesramnica se hoče družit z mano in ker sem se odločno upirala nekaj časa, se je odločila za hujši poseg in me z vročino nagnala v postlo. Zdaj jo skušama z profesorjem Ospenom pomirit, da ni bla zapostavljena in da je takšno reagiranje (da moram v postlo) preostro in upam, da bo počasi zaleglo najino mučenje, da bo Angina popustila.
Zaradi nepotrpežljivosti gospodične Angine sem zato podaljšala moje počitnice in sem ta teden še kr na Štajerskem, kar po eni strani ni slabo, ker sem bližje mojmu dragemu :), ki me uspešno motivira, da naj se čimprej pozdravim s tem, ko mi je povedal, da me čaka presenečenje, ko bom zdrava... oh in js, ker sem fibec, bom zdrava že ... včeraj :). Itak sem boljše, ker vsake tolko časa slišim njegov glas in to je univerzalno zdravilo zame... sploh pa si ga želim videt čim čim čimprej in bom zato res zdrava še tolk prej!
Zdej pa naj še kdo reče, da ljubezen ni zdravilo! :D