četrtek, 19. november 2009

Trip to Wienna

Tako!
Končno nama je uspelo, da sva odpotovala. Dolgo načrtovani Dunaj, ki je lani žal propadel, zato pa je bil toliko bolj slajši letos.
Pravijo, da se par najbolje preveri na potovanju, če je za skupaj ali ne... in tudi to "preizkušnjo" sva uspešno prestala :).
Prvi dan preeeeeezgodnje vstajanje in končno spanje na vlaku proti Dunaju. Vožnja tja je prava relaksacija, saj vlak brzi mimo čudovite pokrajine, polne pravih avstrijskih bajtic in jesenske pokrajine. Vožnja traja približno 3h in 45min - v družbi mine hitreje.
Prispeva v sicer deževen in vetroven Dunaj ter pričneva iskanje najinega hotela, nekoč študentskega domova za slovenske študente na Dunaju. Med drugim izkusiva tudi prijaznost Dunajčanov, ki nama sami, videč, da sva tujca, ponudijo pomoč v prijetni angleščini. Jaz preizkusim še mojo malo zarustano nemščino in tako najdeva najin hotelček ter že v naslednje pol ure spima kot mala hrčka.
Naslednji dan čisto prehitro vstajanje, ki se pozneje v dnevu poplača. Ogled središča muzejev, Hofburg: Sisijina zbirka porcelana, Imperial apartments ter Zakladnica - prehude krone, še hujši plašči z dragimi kamniiii!! Spoznava se tudi z vsemi prevoznimi sredstvi Avstrije - U-bahn, tramvaj in bus -> vse laufa kot da je v mestu le ljudi za kako vas, v resnici pa tam živi 1,6 miljona ljudi!
Četrtek: preslavni in preplačani Schonbrunn grad, kjer je zadeva že preveč skomercializirana ter seveda ogled Schonbrunn ZOO, ki je bil včasih cesarski zverinjak - polarni medved(k)i, ki so ravnokar kosili vsak po dva zajčka, mogočna črna puma ter nagajivi pingvinčki - noro!Afkors, še slavni Technisches Museum z ogromnimi vlaki, avioni, turbinami ter eksperimenti, kjer ti gredo lasje pokonci, se ti vidi pod kožo ter najboljši masažno stoli, kjer relaksiraš na koncu celega ogleda (ja dolga je bla :P).
Zadnji dan: prečekirat, če slavna Opera še stoji, obiskat sicer pri miru stoječega in pozlačenega Johana Straussa ter obiskat še Stephansdom= katedrala sv. Štefana (ena lepših gotskih cerkva v Evropi). Nato skok na U-bahn do Donave, vmesna postaja zabaviščni park Prater - obvezno na Reiserad= huge turistično kolo za oglede ter normalno, mogla sva še na avtočke na elektriko =)!! Naprej odbrziva do UNO City (united nation organization city) ter do atrakcije dneva -> Donauturm= stolp, visok 252m, kjer si privoščiva kavico v restavraciji, ki se vrtiiii okoli... najprej nisem verjela, ko pa se je obrnila okoli moje riti cela okolica Dunaja, sem priznala :) ... tam ostaneva do sončnega zahoda, saj nama kar ni bilo za iti, ko pa sva z dvigalom v manj kot 40 sekundah prepotovala takšno višino z hitrostjo 22,6 km/h ... ne sprašvat, kak je bil filing :)
V soboto še finalna vožnja s tramvaji po Dunaju do najine Sudbahnhof, kjer naju čaka vlakec za MB, vmes še pokukava dvorec Belvedere, ki naju niti ne prevzame.

Z lepimi spomini, grenkim priokusom, da bi lahko še ostala ter vizijami, kam vse bova še šla po svetu odpotujeva goveji juhici naproti!







Lastna režija je uspela, videla sva vse, kar sma hotla in še več :D!

sreda, 04. november 2009

Happening ...

Dnevi so po spremembi ure postali krajši, iz faksa hodim domov že po temi.
Pravzaprav nestrpno pričakujem snegec (jaaaa!!!) in še prej nestrpno pričakujem potovanje na Dunaj :). Že lani sva ga načrtovala, letos in to v torek 10.11. pa naj bi nama resnično uspelo. Pravzaprav imava že karte za vlak, rezerviran je že hotelčič, celo cel potek sva že načrtovala in se odločla, kaj točno si bova pogledala ... vse v lastni režiji seveda.

Tako!

Pa pojdimo:)!

p.s. Naslednjič potopisno predavanje o Dunaju

torek, 13. oktober 2009

Prvo leto, polno ...

- novega
- lepega
- norega
- odklopljenega
- romantičnega
- dih jemajočega
- umirjajočega
- razumevajočega
- razburljivega
- nepričakovanega
- preizkuševanega
- ovir premagujočega
- odobravajočega

ter

totalno ZALJUBLJENEGA!

LJUBIM TE!!

sobota, 03. oktober 2009

...

Po malo manj kot mesecu dni končno spet med živimi. Od zadnje objave sem uspela opraviti vse izpite 3.letnika in se vpisati v 4. (pri nas je to velik projekt), moj dragi je naredil enega izmed težjih izpitov in najboljši del: pravkar sva prispela iz Strunjana, kjer sva uživala v sprehodih, kolesarskih turah in sončnih zahodih 5 dni.
Na tale dopustek sva čakala prav od vsega začetka najinega poletnega učenja, ki se je začelo takoj po najinem poletnem morju. Noro je bilo spet zadihati morski zrak in delat... NIČ :). Noro je bilo spati v čisto novem šotorčku, sicer za 4 osebe, noro je bilo piti vinčka pod zvezdicami, se sprehajati čisto brez obveznosti in še nositi krilca v oktobru :).


Kaj zdaj? Priprave na novo šolsko leto, izbira nujnih izbirnih predmetov na faksu, končno 1001 kavica z vsemi bejbami, ki sem jih morala v obdobju učenja odkloniti, čeprav je vsa moja duša to 100% želela :).

sobota, 05. september 2009

Busy

Približuje se tistih "nekaj dni pred izpiti" in tukaj je moj malo manj pozitiven post. Seveda, če pa so ti preostali izpiti še pogoji, ki jih moram izpolnit, da se končno vpišem v 4.letnik! In to bi blo hkrati tudi zadnje obdobje, ko bi se morala učit večino poletja, saj naj bi bil prehod iz 4. v absolventa mala malica ... hm kdo še temu verjame :)?
Učenje že res preseda, letos sploh, ker mam pač dosti več snovi in za piko na i sem si nekaj pustila za september, nekaj je dodal padec na junijskem roku ... in smo tam ... na enem velkem kupu knjig.
AaAaAaaaa kak sovražim ta pritisk, stres in posledično čudno frizuro, razdraženo kožo, napete odnose, slabo prehrano (ker se filam s sladkišem!!) ... sam še maaaaal !!!

Kakorkoli že, da vsaj nekaj naredim, da ne bo vse zastonj! In KOMAJ ČAKAM, da to obdobje mine, da z dragim prekolesariva primorsko, saj sva namenjena proti Obali po vsej tej štoriji na faksu.

četrtek, 13. avgust 2009

Aha

Sestavine:
- napovedana noč s polno utrinki na nebu
- pred dvema urama narabutana koruza
- dekica
- taborniški ogenjček
- oblaki, ki so kar naenkrat izginili
- tema
- midva <3

Postopek:
Pred temo poskusi narabutati koruzo. Obvezno mora bit narabutana, ker je taka najboljša:). Probaj narabutat po možnosti sosedovo, ki te pri tem zasači, a ker ni tisti "tasmotani", se te bo usmilil in ti celo svetoval, kje jo poberi.
Ko maš tako koruzo, počakaj, da se stemni. Ob temi pripravi dekico (naj bo taka za na tla). Poišči dosti tresk za zakurit ogenjček. Zloži ga v obliko tabornikov (trikotna :P). Zakuri ogenj in upaj, da se bo prijel. Tako dobiš taborniški ogenjček.
Nato posadiš naju na dekico. Midva se lepo zlekneva in opazujeva nebo, na katerem so medtem neslišno (sej kak pa ...) zginili oblaki in nama tako odkrili zvezdice, da lahko oba navdušena opazujeva utrinke in jih tudi nekaj opaziva... wiiii.
Medtem pa se koruza mirno peče na taborniškem ogenjčku.

Tako si zdaj dobil The Romantic Scene po domače. Take it easy!

sreda, 05. avgust 2009

Nova ljubezen

Tako, zdaj vem! Moja nova ljubezen: kolo in seveda vse, kar spada zraven. Vožnja po hribih in dolinah moje okolice ob skorajšnjem spustu sončka v noč je fantastična izkušnja. Zanjo me je navdušil kdo drugi kot moj dragi. Pripravljen je bil na vse, tudi na čakanje in motiviranje, da bom dosegla formo, ko bova lahko skupaj obdelala kakšno bolj zahtevno turo, kajti on je v kolesarjenju že nekaj časa in z lahkoto obdela pot do mene.
In tako počasi dosegam formo, ko lahko rečem, da sem sposobna prekolesarit vsako turico do nekje srednje težavnosti (z več ali manj postanki za pit in pojest energijske tablice). Moja motivacija je z vsakim predelanim hribom večja, vsake toliko dni dosegam nove rekorde, še dragi ne more verjet, kako hitro se mi vzpenja forma ( ja, dolgoletno treniranje košarke se pa le mora nekje poznat).
Seveda ne gre brez opreme. Ker sem za rojstni dan od lubijeve mami dobila kjutiš kolesarsko majčko, ni blo več izgovorov. Nato sva si na razprodaji dokupila še kolesarske hlače, dragemu čelado (js sm jo mela že od prej), nato še par praktičnih zadevic za kolo, za pitje ob kolesarjenju itd. in tako iz dneva v dan bolje poganjava najini kolesi.

Motivacije ne manjka, počutje, ko stopiš iz kolesa, je fantastično (in ne, rit me čist nič več ne boli :P). In nekje globoko v podzavesti si želiva (mogoče še letos) v Posočje, saj so tam ture za kolo naravnost idealne. Enkrat bo!! In tega se že zdaj veseliiiiim!

p.s. slikice v akciji in najine opreme bodo enkrat v naslednjih objavah, ko se bom sploh spomnila, da bi lahko kaj pofotkala :)!