Neodločna? Najbrž....

Ljudje okoli mene znajo moje misli obrnit praktično na glavo, saj me en kot drugi kot tretji premetavajo iz enega v drug kot misli, medtem ko si moj život želi nekaj čisto drugega. Potem se pod vplivom okolice in nekaterih lastnih želja (ki itak ne bodo nikoli izpolnjene v takšnem pogledu kot si želim sama) odločim za eno stvar in to s tako trdnostjo, da me tisti trenutek ne premakne niti buldožer. Ampak potem, ko dnevi tečejo v ritmu zadeve, za katero sem se odločila, se mi smisel le-te vztrajno oddaljuje in začenjam popuščati v moji odločnosti ter se hkrati nagibam na druge variante, meni ljubše. Človek bi rekel, da je to najbrž v njegovi naravi, saj pač preizkuša opcije, ki jih ima na razpolago in izbere tisto, ki mu je ... ljubša? prijetnejša? Tu nekje...
Me to naredi zato osebo, na katero lahko pripnemo oznako "neodločna"? Si v življenju noben odločen človek ni nikoli premislil? Ali drugače, mi uspe sploh katera stvar v življenju, ali res za vsako stvar popustim in se vdam?
Moje mnenje je, da ne, rezultati bi lahko kazali na to, da mi odločnost ne dela posebnih težav. Priznam pa, da se najde področje, za katero lahko rečem, da mi je odločnost tuja, mi je včasih primanjkuje ali pa da me ni dovolj v hlačah, da stvar izpeljem do konca.
Vseeno pa ne popustim pri stvareh, ki so mi ljube in pri ljudeh, ki mi nekaj pomenijo... zanje in za najin odnos bom in sem vedno najodločnejši človek!!

Stvar mi vseeno ne da miru. Torej, sem ali nisem? Najbrž...