...natančenje po Miamiju. Končno mi je uspelo zbrat vse slikce na kup, zbrat vse vtise (in odpisat kolokvij) ter se odločit, da bom moje potepanje spravila na blogec (ki zadnje čase sameva).
Vse skupi se je začelo že avgusta lani, ko smo rezervirali karte in potem se je navdušenje samo še stopnjevalo. Odpotovali smo ponoči na četrtek 29.1., leteli smo iz Trsta do Rima, iz Rima do New Yorka in končno iz NY pristali v Miamiju v poznih večernih urah, kar pa nas 8ih babnic ni ustavilo in smo se spokale pogledat plažo, seveda pa še prej nataknile gor svoje natikačke (noge so nam ble hvaležne, ker smo jih rešle zimskih škorenčkov).
Po daljšem spancu smo nase spravle kopalke in se odpravle v Starbucks na kofe in zajtrk, nato pa posončit naše bele riti direkt na plažo. Voda je bla sicer malo hladna, a fantastičn
a, sonček pa nas je prijetno grel. Zvečer pa party, ble smo povablene na hudga francoskega DJ-ja, ki je sukal v night clubu, par korakov stran od našega hostla (uspele smo se zdilat za normalno ceno in tak k v filmu smo preskočle celo vrsto, ker smo zgledle pač tak fensi, da nas je varnostnik kr noter povabu).
Next day smo po zajtrku odbrzele v Downtown Miami raziskovat. Odločle smo se, da gremo na NBA tekmo in da je treba nabavit karte. Pregledle smo še celo pristanišče, stojnice, se vozle z zastonj vlakecom, ki to ni, je neke vrste na elektriko brez voznika ...
a, sonček pa nas je prijetno grel. Zvečer pa party, ble smo povablene na hudga francoskega DJ-ja, ki je sukal v night clubu, par korakov stran od našega hostla (uspele smo se zdilat za normalno ceno in tak k v filmu smo preskočle celo vrsto, ker smo zgledle pač tak fensi, da nas je varnostnik kr noter povabu).Na zaspano nedeljo pa smo se odpravle v Metro Zoo, ki je sicer bil vreden ogleda, ampak smo pol dneva zapravle na čakanje pravega busa. Treba je blo vzet prvo en busek, potem Metrorail in potem čakat še na en bus. Čakamo uro in pol, se odločimo, da gremo neki spit in na WC in ko že naročimo pjačko, pride naša težko pričakovana 252ka! Naj jo koklja brcne!
Čez celih 10 dni smo si ogledale še Farmo aligatorjev, kjer smo se vozle z Airboat, zgleda pa nekak tak, da ma propeler namesto v vodi, kar v zraku (verjetno zato, da nebi poškodoval kakga aligatorčka v vodi). In tam sem se slikala z baby aligatorjev v rokah... je prav sweet zadevca, ampak sam ko je mejčken, pol se mu raj nebi približevala.En dan smo šli na najjužnejšo točko ZDA, South Point, od koder je "komaj" 90 milj do Cube (sej to pa lahk plavamo tja :P). To je otoček Key West, do tja pa se pride preko 42 mostičkov. Ti otočki so mi bli res mega ušeč, ker so bli tak prijetni, mirni, take vasice. Tam smo si ogledle še hišico Ernesta Hemingwaya (kjer domujejo mačke s 6imi prsti na tačkah - ja tut js sm komi verjela).
Ogledle smo si tudi vilo Vizcayo, ki je opreljena s pohištvom iz celega svet
a in stene so iz samih znanih stavb po evropi, ker je biu ta tip, ki si je to bajto zamislu, tak nor, da je kupil celo graščino, zato da je iz nje vzel samo en strop in si ga nalimal na svojo bajto. V takratnem času je bilo v Miamiju približno 10.000 prebivalcev, samo on pa jih je zaposloval 1000 :). Ekonomsko gledano, zelo dobro :). Ko bi se še v tej naši krizi našu kir tak tumpek.
In zadnji dan smo si za konec ogledle še NBA tekmo med Miami Heats in Charlotte Bobcats. Dejansko je tam košarkarska tekma en velik show, navijačem pišejo na velike screene: scream, clap your hands, cheer ... hja dobla sm občutek, da sm mal neumna :).
Čez celih 10 dni pa dejansko skor ni blo niti enega, kjer se zvečer ne bi šlo ven na koktejle (bli so tak ogromni, da sma enega mele dve dosti in še to sma ga pošteno čutle v glavi in nogah) in potem naprej feštat. Ulica, kjer je naš hostel, je bila polna nočnih klubov z znanimi gosti (naj sploh ne omenjam hudih vstopnin, ki smo jih neki lahka vsaj mal zdilale), zvrsti glasbe pa kar ti srce poželi.
Dejansko je vse, kar vidiš v filmu, res. Na ulicah so meli en večer pravo racijo in so lovili najbrž kriminalce, vsi so neki laufali stran, me smo se pa z busom peljale mimo. Hja ... a nism rekla, da je vse res :P?
Kar se mi je najbolj zamerlo v ZDA pa je to, da davka nimajo vštetega v ceno, ki je napisana na izdelku, ampak ga zaračunajo na blagajni, če pa greš slučajno jest v kako restavracijo (kjer je postrežba), pa ti zaračunajo poleg davka še na celotno ceno 18% napitnino!!! Lahk si predstavlate, kolk pride to, ko gre 8 punc jest kosilo, poleg tega pa še nekaj spije. 18% od veliko je veliko :).
Kljub temu, da je blo v Miamiju zakon, res smo vidle veliko, se mele lepo,si privoščile pravi poletni oddih sredi evropske zime in da je bila družba res super, sem mojega dragega vseeno zelo zelo zelo pogrešala, ker sem vedla, da bi blo njemu tudi noro ušeč tam. Ampak naju je nekaj časa narazen samo še bolj povezalo, oba pa vema, da drug brez drugega ne grema več nikamor.
a in stene so iz samih znanih stavb po evropi, ker je biu ta tip, ki si je to bajto zamislu, tak nor, da je kupil celo graščino, zato da je iz nje vzel samo en strop in si ga nalimal na svojo bajto. V takratnem času je bilo v Miamiju približno 10.000 prebivalcev, samo on pa jih je zaposloval 1000 :). Ekonomsko gledano, zelo dobro :). Ko bi se še v tej naši krizi našu kir tak tumpek.In zadnji dan smo si za konec ogledle še NBA tekmo med Miami Heats in Charlotte Bobcats. Dejansko je tam košarkarska tekma en velik show, navijačem pišejo na velike screene: scream, clap your hands, cheer ... hja dobla sm občutek, da sm mal neumna :).
Čez celih 10 dni pa dejansko skor ni blo niti enega, kjer se zvečer ne bi šlo ven na koktejle (bli so tak ogromni, da sma enega mele dve dosti in še to sma ga pošteno čutle v glavi in nogah) in potem naprej feštat. Ulica, kjer je naš hostel, je bila polna nočnih klubov z znanimi gosti (naj sploh ne omenjam hudih vstopnin, ki smo jih neki lahka vsaj mal zdilale), zvrsti glasbe pa kar ti srce poželi.Dejansko je vse, kar vidiš v filmu, res. Na ulicah so meli en večer pravo racijo in so lovili najbrž kriminalce, vsi so neki laufali stran, me smo se pa z busom peljale mimo. Hja ... a nism rekla, da je vse res :P?
Kar se mi je najbolj zamerlo v ZDA pa je to, da davka nimajo vštetega v ceno, ki je napisana na izdelku, ampak ga zaračunajo na blagajni, če pa greš slučajno jest v kako restavracijo (kjer je postrežba), pa ti zaračunajo poleg davka še na celotno ceno 18% napitnino!!! Lahk si predstavlate, kolk pride to, ko gre 8 punc jest kosilo, poleg tega pa še nekaj spije. 18% od veliko je veliko :).
Kljub temu, da je blo v Miamiju zakon, res smo vidle veliko, se mele lepo,si privoščile pravi poletni oddih sredi evropske zime in da je bila družba res super, sem mojega dragega vseeno zelo zelo zelo pogrešala, ker sem vedla, da bi blo njemu tudi noro ušeč tam. Ampak naju je nekaj časa narazen samo še bolj povezalo, oba pa vema, da drug brez drugega ne grema več nikamor.
8 komentarjev:
Važička... :P Zavidam ti tole izkušnjo! ;)
hehe vađi hvala :)!
dej dej sej ti boš tut kam kmal potovala pol boš pa vidla komentarje na blogu :P ... če ne drugače pa z mano na kavico ;)
mrhaaaaa važnaaaaaa! sam hvališ se še :)
ne ne... sej se hecam, po drugi strani pa ti dam prav, kr hvali se, tega ne doživi vsak! :)
kaj pa kafe???? :)
hehe ja ja, to je biu sam potopis, nobene hvale ;) ;)
kafe? povej kdaj pa kje :)? si čez vikende doma al v mb? upam d se zmenimo kaj, če pa prideš kaj v lj, obvezno sporoči ;)
kak si drugače? ***
Oooo jaz bi tudi šla na ta izletek.. Zakaj me nisi sabo vzela :(
No Katka mene pa predvsem zanima finančni zalogaj takega izleta?
@Maychi: naslednjič te vzamem ok :D? še tamalega sweetyja zraven tudi ;)
@nina: glede na to, kaj vse smo vidle in kaj vse doživele, finančno ni bila taka vsota, ravno zato sem se pa odločla da grem...
za karto tja in nazaj ter za nočitev (brez hrane) za vsega 12 dni smo dali 750 eur ... poleg tega pa sem mela še neki takega zraven ... evo :) se ti zdi pretirano?
No niti ne glede na to da to ni izkušnja,ki bi jo lahko vsak dan doživel...sem pričakovala tam okoli ali celo malo več:) ampak sej pravim glede na doživeto se potem denar kar mal skrije:))
Objavite komentar