Vročina ali kako preživeti "hell on the Earth"

Pomoje je vsakmu jasno, o čem govorim. Zadnje dni je like in hell na našem planetu oz bolje rečeno na enem koncu Evrope. Čist narobe svet: v Franciji 20 stopinj, v Veliki Britaniji dežuje kot za stavo, na Poljskem je pustošil tornado, mi se pa cvremo in kuhamo v tej vročini - vročina terja tudi žrtve. ah ja, tak ko delamo z našo Zemljo, se res ne čudim več, da ji je prekipel in je rekla:"če morm js tak trpet, dajte še vi!" in je spustila vsakemu svoje...
To je vsaj čas, da začnemo mal razmišlat o tem, kaj delamo z okoljem in da pokažemo svojo človečnost s tem, da pomagamo tistim, ki v tej vročini to potrebujejo: ostareli in otroci, ki to vročino težje prenašajo, živali in rastline ...
Če nočemo, da se vročina stopnjuje in da se dogaja zmeraj več naravnih nesreč (za katere smo fix krivi sami), moramo začet skrbet za naš planet - če zgine on, zginemo tudi mi!!!

Najboljši način, da se izognemo vročini, je preventiva. Tukaj je nekaj nasvetov:

- Pijmo več in ne čakajmo, da nas na potrebo po tekočini opozori žeja. V poletnih mesecih namreč potrebujemo več tekočine (okoli 30 mg vode na kilogram telesne teže na dan, se pravi, da 60 do 70 kg težka oseba potrebuje približno 2 litra tekočine na dan), kot nas na to opozarja žeja. Izogibajmo se pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol ali preveč sladkorja, saj bo učinek ravno nasproten - te pijače namreč pospešujejo odvajanje tekočine. Prav tako se izogibajmo preveč hladnim pijačam, ki lahko povzročijo želodčne krče.

- Če je le mogoče, čez dan ostanimo v stanovanju, telesne dejavnosti pa omejimo le na nujno potrebne. Če je tudi v stanovanju prevroče, se lahko ohladimo v nakupovalnih središčih, kinodvoranah, knjižnicah ipd. Predvsem se izognimo najhujši vročini med 12. in 16. uro. Tudi tuširanje dvakrat ali večkrat na dan nas bo precej ohladilo. Paziti moramo le na prevelike temperaturne razlike, saj ima lahko tuširanje s hladno vodo neposredno po prihodu domov, ko je telo še razgreto, slabe posledice na naše zdravje.

- Nosimo lahka, svetla, ohlapna in zračna oblačila.

- Izogibajmo se teški in prevroči hrani. Osvežilo nas bo tudi primerno ohlajeno sadje.

- Posebno pozornost posvetimo otrokom do četrtega leta starosti, starejšim od 65 let in bolnim, ljudem s prekomerno telesno težo, še posebej pa tistim, ki imajo srčna obolenje, trpijo za visokim pritiskom in tistim, ki jemljejo zdravila.

- Če si ne moremo privoščiti klimatske naprave, kupimo ventilator. Vendar pa ta pri temperaturah višjih od 32 st. Celzija žal ne bo kaj prida pomagal.

- Z roletami in žaluzijami zaščitimo okna stanovanja pred neposrednimi sončnimi žarki. Stanovanje zračimo ponoči, zjutraj in zvečer, čez dan pa naj bodo okna zaprta. V kolikor je to mogoče, se zadržujmo v spodnjih nadstropjih.

Od vročinske utrujenosti do vročinskega udara (previdno!!)
Za vse težave, ki jih povzroča vročina, je značilno, da nastanejo, ko telo ni več sposobno ohranjati normalne temperature. Čeprav je vzrok teh težav enak, pa jih vseeno delimo v nekatere kategorije:

- Vročinska utrujenost
Vročinska utrujenost nastane zaradi izgube večje količine vode in soli zaradi prekomernega znojenja. Glavni simptomi utrujenosti so obilno znojenje, hladna in vlažna koža, bolečine v mišicah, slabost, vrtoglavica, glavobol, zmedenost, nezavest in šibak srčni utrip.

- Vročinski krči
Vročinski krči lahko nastanejo po večjih fizičnih obremenitvah ali pri osebah, ki se bolj potijo. Z znojenjem se poleg količine vode v telesu zmanjša tudi količina soli in mineralov. Simptomi so nenadni, močni krči in trde, občutljive mišice.

- Vročinski izpuščaji
Vročinski izpuščaji se pojavijo zaradi vzdraženosti kože zaradi znojenja. Lahko jih dobi kdorkoli, najpogostejši pa so pri mlajših otrocih. Večinoma se pojavijo na vratu ali zgornjem delu prsi, na preponah in na notranjih delih lakta.

- Vročinski udar
Vročinski udar je najresnejša težava, ki jo povzroči vročina. Nastane lahko ob daljši izpostavljenosti vročini, ko hlajenje organizma s potenjem odpove. Pri izpostavljenosti veliki vročini lahko telesna temperatura namreč že v 10 do 15 minutah naraste na 41 st. Celzija in več.

Znamenja, ki nas opozorijo na možnost vročinskega udara, so naslednja: zelo visoka telesna temperatura (več kot 40 st. Celzija); rdeča, vroča in suha koža, ki se ne poti; hiter in močan srčni utrip (med 160 in 180 udarcev na minuto); glavobol; omotičnost; slabost; zmedenost; nezavest.

Kako si pomagati ob vročinskih težavah?
V blažjih oblikah vročinskih težav zdravniška pomoč ni potrebna. Če opazimo katero izmed znamenj, prizadetega takoj preselimo v hladen prostor ali v senco in ga začnemo ohlajati (Npr. ga umijemo v kadi s hladno vodo, na vrat ali pod pazduho položimo vrečke z ledom, itd ...). Če so simptomi resni, kot pri vročinskih krčih ali udaru, pa takoj poiščemo zdravniško pomoč!

Upam, da sem s temi nasveti, najdenimi na spletu, kaj pomagala. V glavnem prehudo nam pa ni treba garat (mamo vsak izgovor:) )!