Večinoma imamo na morje in z njim povezane poletne počitnice same lepe spomine. Tam smo prvič splavali, spoznavali nove in nove prijatelje, izgubili lopatko, popili preveč slane vode, pojedli na tone sladoleda, se sveže zaljubili, naučili igrati tarok in še ...
Ko mi zdaj kdo omeni morje oziroma poletje, se mi zasvetijo učke, pritisk mi dvigne nad mejo in srček prav veselo poskoči. Zakaj? Zato, ker sem med poletjem in na morju doživela tolko lepih trenutkov, da je to enostavno verižna reakcija in nekakšen recept, da se moja dobra volja izbolša iz nule na nadmorsko višino Mount Everesta.
Moje poletne počitnice sem vedno preživljala kar se da aktivno. V mlajših letih oz letih OŠ sem vedno hodila na morje s starši in še ponavadi me je mami vpisala v kako poletno šolo tujega jezika. Avgusta, ko smo z družino prišli iz družinskega dopusta, pa so se mi že začeli poletni treningi košarke. Vmes sem praznovala še rojstni dan in ponavadi še šla na počitnice k raznim prijateljem v drugih krajih.
V obdobju srednje šole so "družinski dopusti" na morju postajali dolgočasni kot le kaj. Starša sta želela le mir in samo mir, še na glas je bilo skoraj prepovedano govo
riti, da o kakem žuru ne govorimo, kar je čisto razumljivo glede na njuni službi. Čez dan smo poležavali na plaži in se veselo namakali v morju, zvečer pa se je pričel turnir taroka.
In v tem času družinskega morja sta mi med vsemi mojimi knjigami (ki jih je bilo res na tone) družbo delala moja vrla brata. To so bile nore in neverjetne izkušnje. Tu je mišljeno vse, kar se lahko zgodi normalnemu in zmešanemu človeku - od "tunkanja" do razbijanja luči po hotelih in "fajtanja" brez milosti. Imam to srečo (no kakor vzameš), da sem izkusila, kako je, če imaš starejšega in mlajšega brata, ker sem namreč rojena med njima.
Nakar se zadnja leta (konec 3. in 4. letnika) odpravljam na morje sama oz brez staršev in z mojimi prijatelji. To so vrhunske priprave, zbiranje najugodnejše ponudbe prenočitve in prevoza ter še vse potrebne nabave hrane in računanje, kako dolgo bo potrebno delati med počitnicami, da si bomo to lahko privoščili poleg tega, da so nam starši vedno kaj zraven dodali ali celo pokrili del stroškov (prevoza, prenočitve).
In zdaj...obdobje faksa...kjer naj bi se na veliko žuriralo, učilo pa v minimalnih količinah ("za tisto 6ko")! Ja, lepe sanje, a moja realnost je nekako drugačna od večine študentarije. Sem na faksu, ki zahteva popolno predanost po cele dneve...JA DOBESEDNO! Učenje, učenje, hrana, učenje, učenje, pregled mailov in čvek za kake pol urce na netu, učenje, tuš, učenje, hrana, spanjeeee in tako dalje. Ne, nočem se smilit komurkoli, ker je bila izbira faksa predvsem in samo moja odločitev! No, kar hočem povedat, je to, da se bo moja avantura z morjem očitno slabo zaključila, ker me čaka še poletje, zasoljeno z učenjem! Na žalost nisem med srečneži, ki jim je ratalo oz jim še bo narediti vse izpite zdaj (roko na srce, na našem faksu je to skoraj mission impossible).
Zaenkrat bo ostalo pri rezerviranem tednu na Lošinju, destinacija, ki jo poznam kot lastno sobo, ker smo tja hodili vsako leto več let zapored in kjer sem spoznala prijateljico, s katero se letos vračama na "kraj zločina", mesto, kjer sva se spoznali in ki je samo najino:)!
Can't wait to be there, doing things, used to be doing...being a child (a big one tokrat)!
Lošinj, here we come =)!!!
Ko mi zdaj kdo omeni morje oziroma poletje, se mi zasvetijo učke, pritisk mi dvigne nad mejo in srček prav veselo poskoči. Zakaj? Zato, ker sem med poletjem in na morju doživela tolko lepih trenutkov, da je to enostavno verižna reakcija in nekakšen recept, da se moja dobra volja izbolša iz nule na nadmorsko višino Mount Everesta.
Moje poletne počitnice sem vedno preživljala kar se da aktivno. V mlajših letih oz letih OŠ sem vedno hodila na morje s starši in še ponavadi me je mami vpisala v kako poletno šolo tujega jezika. Avgusta, ko smo z družino prišli iz družinskega dopusta, pa so se mi že začeli poletni treningi košarke. Vmes sem praznovala še rojstni dan in ponavadi še šla na počitnice k raznim prijateljem v drugih krajih.
V obdobju srednje šole so "družinski dopusti" na morju postajali dolgočasni kot le kaj. Starša sta želela le mir in samo mir, še na glas je bilo skoraj prepovedano govo
riti, da o kakem žuru ne govorimo, kar je čisto razumljivo glede na njuni službi. Čez dan smo poležavali na plaži in se veselo namakali v morju, zvečer pa se je pričel turnir taroka.In v tem času družinskega morja sta mi med vsemi mojimi knjigami (ki jih je bilo res na tone) družbo delala moja vrla brata. To so bile nore in neverjetne izkušnje. Tu je mišljeno vse, kar se lahko zgodi normalnemu in zmešanemu človeku - od "tunkanja" do razbijanja luči po hotelih in "fajtanja" brez milosti. Imam to srečo (no kakor vzameš), da sem izkusila, kako je, če imaš starejšega in mlajšega brata, ker sem namreč rojena med njima.
Nakar se zadnja leta (konec 3. in 4. letnika) odpravljam na morje sama oz brez staršev in z mojimi prijatelji. To so vrhunske priprave, zbiranje najugodnejše ponudbe prenočitve in prevoza ter še vse potrebne nabave hrane in računanje, kako dolgo bo potrebno delati med počitnicami, da si bomo to lahko privoščili poleg tega, da so nam starši vedno kaj zraven dodali ali celo pokrili del stroškov (prevoza, prenočitve).
In zdaj...obdobje faksa...kjer naj bi se na veliko žuriralo, učilo pa v minimalnih količinah ("za tisto 6ko")! Ja, lepe sanje, a moja realnost je nekako drugačna od večine študentarije. Sem na faksu, ki zahteva popolno predanost po cele dneve...JA DOBESEDNO! Učenje, učenje, hrana, učenje, učenje, pregled mailov in čvek za kake pol urce na netu, učenje, tuš, učenje, hrana, spanjeeee in tako dalje. Ne, nočem se smilit komurkoli, ker je bila izbira faksa predvsem in samo moja odločitev! No, kar hočem povedat, je to, da se bo moja avantura z morjem očitno slabo zaključila, ker me čaka še poletje, zasoljeno z učenjem! Na žalost nisem med srečneži, ki jim je ratalo oz jim še bo narediti vse izpite zdaj (roko na srce, na našem faksu je to skoraj mission impossible).
Zaenkrat bo ostalo pri rezerviranem tednu na Lošinju, destinacija, ki jo poznam kot lastno sobo, ker smo tja hodili vsako leto več let zapored in kjer sem spoznala prijateljico, s katero se letos vračama na "kraj zločina", mesto, kjer sva se spoznali in ki je samo najino:)!
Can't wait to be there, doing things, used to be doing...being a child (a big one tokrat)!
Lošinj, here we come =)!!!
10 komentarjev:
js pa nism velik s starši hodla na morje oz. skor nikol :D tko da to zdj poskušam nadoknadit, ker je res zakonsko..vonj po morju, sonček, dobri tipčki :D kaj češ boljšega ;)
aja, kaj pa ti študiraš?
js pa skos in bom pomoje spet začela ker je fain hodit z našimi :) (bi skor lahk rekla bolj star, bolj nor... v pozitivo pr naših dveh ko sta res za štose)
študiram... pravo :) (šment ane)
u jebemti :D sm si mislila da je neki takega ja :D jao jao :D velik sreče! ;)
hvala :)... rabim jo glih jutr tak da tačke skupi za mene (sploh ne vem še kdaj ker naši velecenjeni gospodje niso uspel objavit ure in predavalnce)!
men je blo pa zmeri ful dobro s starši na morje hodt..ne vem, eni so me postran gledal sam zalkaj ne bi šla z njimi če se pa tko dobr štekamo?!? in je blo zmeri fajn in grem letos tut najbrž...no al pa v samostan...se še nisem odločila :D
katja mi2 boma letos skup na morju uživale :P ...
drugač pa samostan ni zate :) (believe me)
mislš d ni zame?kaj pa vem...kaj pa če je samostan ob morju? :D to pa je že bolje...
p.s. razturej jutr pupa, še zame :)
se mi je zdelo, da si al pravo al pa kej naravoslovnega. no ja, i feel your pain ;)
drugač pa grem jst tut mogoče letos z našima na morje, prvič po burnem obdobju pubertete, ko jasno ni bilo šans za kej takega :)
aja, pa upam da ni panike, ker komentiram, sem te prek kozmota in blogcev našla :)
Uh, meni je tudi super z mojima na morju. V bistvu se ne spomnim kdaj smo bili vsi skupaj na morju. Ponavadi sm bila vsaj kakšn teden z mami na morju in sva se imeli čist najboljše. Pa včasih sm bila še en mesec z dedkom pa babico na vikendu in mi je tud blo vedno fajn. Nihče mi ni moril, na morju mam svojo družbo za kofetkanje in martinčkanje tako da mi tudi dolgčas nikakor ni bilo.
Same lepe spomine mam no :)
men tut nikol ni blo hudo hehe sam ko pride obdobje ja pubrtete pol ti grejo itak vsi starši na živce in vse kar rečejo je staro in butasto :) hehe... tak da zaj je prav fain it z njima ker nimaš nobenih skrbi :)
Objavite komentar