V noči iz petka na soboto (iz 27 na 28.7) smo se ponoči okoli 3h odpravli na pot proti morju :)! Do trajekte luke v Opatiji smo bli na brzaka in potem še eno urco po Cresu do Lošinja...Ta otok je otok moje mladosti:)! Tja smo vedno hodili z družino, ko sm bla še majčkena:)! In tam sma se tudi z mojo Ninčy spoznale... blo je čist naključje: men je blo vedno strašno všeč, da sem lahko spoznavala ljudi okoli in tako nanese, da ogovorim Nino v čisti hrvaščini: "Kako se zoveš?" in normalno Nina lepo odgovori:)! In midve čvekama, se pogovarjama in ugotovima, da sma Slovenke. Potem smo po čistem naključju ble obe familije na skupnem placu destinirane in tak se začnejo tut najini starši menit, a nič kej konkretnega, niti izmenjave telefonskih številk! in tako naslednje leto isti termin, midve se zaletima v vodi... spet cele srečne in vesele, da sma se našle in tako nama je blo usojeno prijateljstvo... zato sma se letos odločile, da greva "na kraj zločina" nazaj na Lošinj obujat spomine... zraven je šel še moj starejši bruder, sicer je bil prej opozorjen, da midve sma navite in se ne pustima motit pri najinih norčijah in tako je padla odločitev... potujemo na Lošinj...
Sprva je kazalo, da bo to bolj langsam und sicher dopustek, ker je Lošinj le en tak družinski otok za mlade družinice in starejše ljudi.... ampak ne, midve z nino zvohama, da je v marini parkiran trajekt, ki je predelan v diskača... ni mi treba naprej razlagat, kaj se je dogajal...
Na novo je bil tudi Latino beach bar in tako smo tut dostkrat šli tja na kak super cocktail :) (js zadni dan pila tak močnega, da nism rabla nič več drugega zraven :P)...
En dan pridemo mi nazaj u hotel in midve z Nino, hodeč do sobe, ugotovima, da se nama plava :)... in se eins, zwei, drei preoblečema v kopalke (ajde js sm pozabla spodni del zamenjat, sm šla kr v snoopy gatkah:)) in že sma plavale sred zaliva Čikat same v polni luni in se smejale ko zmešane, plus se slikale in afnale :)!Dopustek je biu super, žal mi je le, da je minilo prehitro, sploh ker smo ga zaključli mal prej, saj je bil zadnji dan deževen....
Vsekakor je padla odločitev, da na lošinju z Nino nisma zadnjič (če ne drugač: ko sma ble male smo šli z našimi, zdej sma študentke, boma hodle same, potem boma same mele družinice in boma spet tu, potem ko boma pa v penziji, se boma pa spet vrnile nazaj :P)!!!
Vsega lepega je enkrat konec, konča se pa vse preveč hitro, sploh če te potem čaka učenje in priprava na jesenski rok izpitov :(!!!
3 komentarji:
WB* mi2 sva se že tko kr naklepetali in se še full bova :P. Mam pa tudi js v Savudriji, kjer mamo vikend veliko prijateljic, ki tako kot js prihajajo tja od kar vedo zase. Prej s starši, zdaj s fanti in prijatelji... in nekoč seveda z družinicami :P.
heh a ni to najlepš? men je to ful dobro ...:)
o, še ena dopustnica! a ni grozn zdej bit kr doma? jst že iščem luknje, da lahko skliznem nazaj :)
Objavite komentar