Aha

Sestavine:
- napovedana noč s polno utrinki na nebu
- pred dvema urama narabutana koruza
- dekica
- taborniški ogenjček
- oblaki, ki so kar naenkrat izginili
- tema
- midva <3

Postopek:

Pred temo poskusi narabutati koruzo. Obvezno mora bit narabutana, ker je taka najboljša:). Probaj narabutat po možnosti sosedovo, ki te pri tem zasači, a ker ni tisti "tasmotani", se te bo usmilil in ti celo svetoval, kje jo poberi.
Ko maš tako koruzo, počakaj, da se stemni. Ob temi pripravi dekico (naj bo taka za na tla). Poišči dosti tresk za zakurit ogenjček. Zloži ga v obliko tabornikov (trikotna :P). Zakuri ogenj in upaj, da se bo prijel. Tako dobiš taborniški ogenjček.
Nato posadiš naju na dekico. Midva se lepo zlekneva in opazujeva nebo, na katerem so medtem neslišno (sej kak pa ...) zginili oblaki in nama tako odkrili zvezdice, da lahko oba navdušena opazujeva utrinke in jih tudi nekaj opaziva... wiiii.
Medtem pa se koruza mirno peče na taborniškem ogenjčku.

Tako si zdaj dobil The Romantic Scene po domače. Take it easy!

Nova ljubezen

Tako, zdaj vem! Moja nova ljubezen: kolo in seveda vse, kar spada zraven. Vožnja po hribih in dolinah moje okolice ob skorajšnjem spustu sončka v noč je fantastična izkušnja. Zanjo me je navdušil kdo drugi kot moj dragi. Pripravljen je bil na vse, tudi na čakanje in motiviranje, da bom dosegla formo, ko bova lahko skupaj obdelala kakšno bolj zahtevno turo, kajti on je v kolesarjenju že nekaj časa in z lahkoto obdela pot do mene.
In tako počasi dosegam formo, ko lahko rečem, da sem sposobna prekolesarit vsako turico do nekje srednje težavnosti (z več ali manj postanki za pit in pojest energijske tablice). Moja motivacija je z vsakim predelanim hribom večja, vsake toliko dni dosegam nove rekorde, še dragi ne more verjet, kako hitro se mi vzpenja forma ( ja, dolgoletno treniranje košarke se pa le mora nekje poznat).
Seveda ne gre brez opreme. Ker sem za rojstni dan od lubijeve mami dobila kjutiš kolesarsko majčko, ni blo več izgovorov. Nato sva si na razprodaji dokupila še kolesarske hlače, dragemu čelado (js sm jo mela že od prej), nato še par praktičnih zadevic za kolo, za pitje ob kolesarjenju itd. in tako iz dneva v dan bolje poganjava najini kolesi.

Motivacije ne manjka, počutje, ko stopiš iz kolesa, je fantastično (in ne, rit me čist nič več ne boli :P). In nekje globoko v podzavesti si želiva (mogoče še letos) v Posočje, saj so tam ture za kolo naravnost idealne. Enkrat bo!! In tega se že zdaj veseliiiiim!

p.s. slikice v akciji in najine opreme bodo enkrat v naslednjih objavah, ko se bom sploh spomnila, da bi lahko kaj pofotkala :)!